ŠIROKOLISTNI ROGOZ    

Besedilo in fotografija: Igor Fortuna                                          

To je rastlina ki jo mnogi imenujejo kar super rastlina močvirja. Ta rastlina je res vsestransko uporabna, pa ne samo to . Uporabna je skozi vse leto.  Pri užitnih divjih rastlinah vedno poudarim, da so užitne, ne pa tudi okusne. No pri rogozu tega ne moremo reči.  Postregel nam bo z okusno hrano, ki se je bomo radi spominjali. Če bi v resni situaciji našli močvirje, ki ga je prerasel rogoz, vam lahko povem, da boste preživeli mesece dolgo, če bo to potrebno.

Kot sem že omenil rastlina raste tam kjer je dosti vlage.  V kolikor iščete tudi vodo, potem je to dvojna zmaga.  Rastlino boste prepoznali po 2-3 cm širokih in več kot meter dolgih listih. Šele tretje leto pa se razvije tudi cvet, ki spominja na rjavo klobaso na peclju.

Začnimo pri steblu. Ta je lahko tudi pol metra globoko. In če ga tam odtrgamo, nato pa odstranimo nekaj vrhnjih listov, dobimo belo mehko sredico, ki pa videzu spominja na por.  To lahko jemo takoj, brez kuhanja, vendar samo beli del. Ta je še posebej dober pri mladih rastlinah. Pri več letnih ta sredica oleseni in postane trda. Užitni so tudi povsem majhni in špičasti poganjki, ki gledajo na površje. Te poganjke je mogoče najti tudi pozno jeseni, ali celo pozimi, če bi razbili led.

Steblo je naprej zeleno in se razrase v več dolgih zelenih listov, kateri so zelo uporabni za pletenje.  Že iz zelenih lahko spletete raznovrstne košare, vreče ali celo obuvala so nekoč delali iz njih.   Jeseni ti listi postanejo svetlo rjavi in suhi. Če jih za kratek čas namočimo v vodo  lahko iz njih spletemo  zelo močno vrvico ( o pletenju košar in vrvice si preberite starejše prispevke).

 Steblo, ki se razvije tretje leto, na jesen oleseni. Nekoč so iz njih izdelovali puščice za lok. Lahko pa se ga uporabi tudi za netenje ognja po metodi « hand dril«.

V zgornjem delu se razvije »cvet«, ki spominja na klobaso. Sprva je tanjša, olistnata in zelene barve. Takšne odlomimo, spečemo ali skuhamo. Odlična zelenjava. Kmalu za tem, se zvrha začne razvijati  moški del cveta, ki je košat in spušča rumeni prah, katerega lahko nabiramo in dodajamo moki za pripravo kruha. Spodnji ( ženski ) del cveta pa se debeli in postaja vse bolj rjav, do trenutka ko  začno odpadati vati podobni kosi. Ta puhasta struktura je odličen izolator.  V mrazu bi lahko v oblačila natlačili ta puh . Ta puh pa je tudi odlično netivo. Lahko ga uporabimo takšnega ali pa ga zoglenimo in dobimo najboljše netivo, kar jih je.

Ostala nam je še korenina.  Samo steblo ima nekaj koreninic na vse strani, ki pa niso pretirano močne. Ima pa skoraj vsaka rastlina več stranskih poganjkov, ki rastejo  vsaj pol metra vstran in se tam obrnejo navzgor in končajo s špičko zelene barve ( v sredini pa bele). Ko boste z roko tavali po kalni vodi, boste ugotovili da je vse prepleteno med seboj. Takrat iščite tiste za prst debele stranske poganjke, ki imajo prav tako nekaj koreninic na sebi. Ti poganjki  tudi niso pretirano močni in jih z lahkoto strgamo, zato je bolje, da delamo počasi in v enem kosu dobimo vsaj pol metra takšnega poganjka.  Ne izgubljajte časa s poganjki debeline svinčnika.  Ti debeli poganjki  imajo mehak plašč in malo bolj kompaktno sredico. Užitna je ravno ta sredica, ki vsebuje do 50 % škroba. Ne trudite se s čiščenjem in lupljenjem teh poganjkov. Narežite jih na 30 cm dolge kose in vrzite v ogenj. Zunanjost bo po nekaj minutah osmojena in zažgana, pa nič zato.  Zgorel je samo plašč, ki se je obenem tudi zelo skrčil.  Vonj , ko se pečejo spominja na peko krompirja v žerjavici, okus pa bolj na pečeno koruzo.  Poganjek  na enem koncu primite in previdno  razprite  tako, da se pokaže bela vlaknata sredica.  Ko jo razprete do konca z zobmi potegnete okusna bela vlakna. Sledi spoznanje, da je bilo vredno vsakega truda.

ŽIR, ŽELOD, KOSTANJ

Besedilo in fotografija: Igor Fortuna

Letos je narava res radodarna in nas je nagradila z obilico plodov in drugih dobrot . Nekatere poznate, druge pa še boste.  Ni samo kostanj užiten. In prav je, da spoznate še druge dobrote, Z vidika preživetja je pomembno, da poleg tega, da veste kaj je užitno in kako pripraviti, veste tudi kako to shraniti . Kajti, ko narava enkrat da, da veliko in takrat morate nabirati in shraniti. Nekoč so bili od teh dobrot odvisni celo zimo.

Bukov žir

Kot že samo ime pove, žir raste na bukvi. Letos ga je ogromno.  To so tista trikotna, na eni strani špičasta in na drugi zaobljena rjava semena, ki dozorijo v oleseneli nežno bodikasti čaški, ki se na koncu odpre in semena padajo ven...  semena so  do 1 cm dolga  in v lupini katero je potrebno olupiti. So užitna surova, v manjših količinah, še bolje pa je, če jih pečemo tako kot kostanj, Okus imajo kot lešniki.  Vsebujejo kar 35 % maščobe, zato jih lahko tudi  hladno stiskamo in dobimo olje, ki je vsestransko uporabno. Semena lahko tudi sušimo in potem meljemo v moko, katero dodajamo navadni moki. Žir je tudi glavna hrana polhov, zato je teh v letih, ko žir obrodi res veliko in z lovom le teh, pa dobimo še meso in maščobo. Naj še omenim, da so od bukve užitni tudi mladi listni poganjki in lubje.

Želod

Želod je plod hrasta. Pri nas raste še nekaj podobnih vrst, vendar se vse uporabljajo enako. Za razliko  od žira pa želod vsebuje 35% škroba in le 4 % maščobe. Njegova slabost pa je  od 6-9 %  čreslovin, ki ga naredijo trpkega in grenkega okusa. Nekoč so ga mleli in namakali nekaj dni v potoku, da bi sprali grenak okus. Nekateri ga klub temu pečejo in jedo  kot kostanj. Pečenega pa so tudi zmleli v moko  in pekli kruh.  Praženega pa so mleli  za želodovo kavo, katero so zlasti pili med 1. Sv. Vojno.

Kostanj

Plodovi kostanja so izredno kalorični, vsebujejo do 44% škroba, 2 % maščob in nekaj sladkorjev.  Lahko ga kuhamo ali pečemo, nekoč pa so ga tudi sušili in mleli v moko iz katere so pekli kruh, kuhali žgance ali  pekli slaščice.  Kostanj lahko tudi zakopljemo v suho mivko in ga na ta način shranimo več mesecev. Iz listov kostanja pa lahko z dodatkom citronske kisline pripravimo okusen napitek, ki ga ponekod pijejo namesto pravega čaja.

Verjetno se mnogi sprašujete, kaj pa divji kostanj? To je tisti kostanj, ki ga po nekod sadijo kot okrasno drevo po parkih in drevoredih. Ta kostanj ni užiten in kot pravi stroka si sploh nista sorodna.

 V tem sklopu bi moral omeniti  še veliko drugih plodov, ki nam jih ponuja jesen.  Mednje spada šipek,črni trn, mokovec, glog  in tudi vse užitne gobe. Pri preživetju v tem času ni časa za počitek. Naše preživetje bo odvisno od nabranih zalog. Res škoda, če ne celo pogubno bi bilo, če bi nas prehitel sneg. Če ta ni preglobok, bi lahko tudi še našli kakšne plodove, vendar bi bilo nabiranje bistveno bolj naporno.